Cena nafte in "strokovna ocena"

Cena nafte je kot vse kaže spremenila trend. Od 27. Junija, ko sem objavil članek z naslovom "Cena nafte preko 140 dolarjev za sodček", pa do današnjega dne, je cena padla iz 140 dolarjev na vsega 115 dolarjev za sodček. Predvsem gre »zahvala« dolarju, ki je pridobil proti ostalim valutam. Največja in najopaznejša je razlika dolarja v primerjavi z evrom. V petek se je vrednost dolarju proti evru, povečala iz 1,532 na vrednost 1,501 dolarja za 1 evro.

Še pred dobrima mesecema dni, sem na predavanjih na fakulteti poslušal, kako bo cena nafte konstantno rastla. Profesor je to trdil tako jasno in prepričljivo, da mu je večina študentov zaupala. V svojem predavanju je razlagal, kako je cena nafte odvisna predvsem od količine izčrpane nafte v svetu in da se ta izčrpana količina vztrajno zmanjšuje. To bi naj bil po njegovem vzrok visokim cenam nafte. Sam sem bil na predavanjih drugačnega mnenja in sem tudi z dvigom roke povedal, da na ceno vpliva še več dejavnikov, najpomembnejše pa je dogajanje na borzi. In da ni samo količina izčrpane nafte tista, ki bi naj uravnavala tržno ceno. Z njegove strani seveda nisem doživel odobravanja, vendar sem poiskušal malo razširiti pogled ostalim sošolcem.

Predvsem je pomembno dejstvo, da delniški tečaji oblikujejo informacije, kot je to dejal največji borzni guru Kostolany. Večina nepoučenih investitorjev je namreč prepričanih, da informacije oblikujejo borzne tečaje delnic ali surovin.

Evropa v pričakovanju naraščanja cen nepremičnin

Zadnja kreditna in hipotekarna kriza je pustila posledice, s katerimi se srečujemo na večih področjih. Ne bi se spuščal v napovedovanje, kako dolgo bo trajala, vendar je na trgih moč zaznati tudi optimizem.

Evropejci imajo visoke apetite po rasti njihovih nepremičnin v naslednjih 5 letih, četudi bi se rast slednjih v prihodnjih 12 mesecih znižala ali ostala enaka. V nepremičninski trg najbolj zaupajo Italijani, Španci in Britanci. Njihov optimizem temelji na daljšem časovnem obdobju. Za naslednjo leto, pa so Britanci najbolj pesimistično »navdihnjeni in pričakujejo padec njihovih cen nepremičnin do 43 %.

Primerjava cen – Švica in Slovenija

Velikokrat slišimo da je Švica popolna država in da je tam lepo živeti. Sam sem imel to priložnost in sem se odpravil na počitnice prav v Švico, natančneje v Basel. Večina vas bo presenečena ob pogledu, da sem si za počitniški oddih izbral kulturno in finančno mesto. Kot ekonomistu se mi je zdelo zanimivo ogledati znamenitosti prav tega mesta. V desetih dneh bivanja v Švici sem odkril marsikatero podrobnost katera ostaja na prvi trenutek skrita pred očmi širše javnosti. Predvsem so me zanimale cene različnih izdelkov, cene goriv in cene nepremičnin.

Cene živil

Če sta v Sloveniji največji slovenski trgovski verigi Tuš in Mercator sta to v Švici Migros in Coop. Predvsem se mi je zdelo zanimivo dejstvo, da sta v Baslu Migros in Coop edina supermarketa. V predmestju Basla še lahko opazimo Aldi-ja, drugače pa ni večjih trgovin z živili. Coop se je tako kot Migros razširil na več področij delovanja (bencinske črpalke, živila, elektrotehnika…) in si s tem zagotovil »prevlado« nad konkurenco. V povprečju so cene živil približno 30 % dražje kot pri nas, določeni izdelki več določeni manj.

Cene računalnikov in računalniške opreme

Najbolj ugodni so bili izdelki računalniške tehnike, katerih cene so bile primerljive z domačimi. Primerjal sem prenosni računalnik znamke Acer Aspire 7520. V Švici v Melectronics ga lahko kupite po ceni 1111 frankov (690 €), pri nas v Big bangu pa ga dobite za 730 €. Prav tako so zanimive primerjave cen pri monitorjih. V Melectronicsu lahko kupite monitor znamke Acer za 299 frankov (185 €), v Big bangu pa dobite monitor z enakimi karakteristikami, znamke Samsung za 225 €.



Cene nepremičnin

Cene nepremičnin se gibljejo zelo visoko. Beseda zelo visoko je zelo relativna, zato vam bom na primeru pokazal razliko. »Zdaj me boste popravili in dejali, saj smo vedeli.« Res je, vendar sem kot študent na faxu slišal, da so cene nepremičnin v Ljubljani ene izmed višjih v evropskih prestolnicah. S to trditvijo se če primerjam samo cene nepremičnin v Baslu žal ne morem strinjati (prestolnica Švice je Bern). V Zürichu se cene gibljejo še višje. V predmestju Basla, oddaljenege od centra 15 minut vožnje s tramvajem, boste za starejšo 2,5 sobno stanovanje s površino 55 km2 odšteli približno 300 000 frankov (185 000 €). Medtem ko boste za podobno nepremičnino v Ljubljani odšteli med 130 000 € in 150 000 €.

Cene goriv

V zadnjem času pa so še posebej zaskbljujoče cene goriv, katere so se v zadnjih dneh malo umirile. Za diesel boste v Baslu odšteli približno 2,27 frankov (1,41€), za 98 oktanski bencin pa 1,97 frankov (1,22 €) za liter.

Cena nafte preko 140 dolarjev za sodček

Danes smo bili priča novemu rekordu. Cena nafte se je povzpela na rekordnih 142 dolarjev za sodček. Na bloombergu poročajo, da je to posledica večjih vlaganj v blagovne izdelke oz. surovine. Zaradi upada delniških trgov, se večji institucionalni vlagatelji odločajo za naložbe v surovine (nafta, zlato, srebro, žito…) in s tem dvigajo vrednost nafte v »oblake«.

Samo v tem letu je njena cena poskočila za neverjetnih 47 %, kar je največ po letu 1999. Naftni trgovci napovedujejo da se cene nafte še ne bodo umirile, če bo centralna banka (3.julija) dvignila obrestne mere. Prav tako na dvig cen posledično vpliva slabljenje dolarja proti evru. Trenutno je 1 € vreden 1,57 dolarja.

Davek na finančne instrumente?

Poslanci so nedavno predlagali zakon, s katerim bi bili obdavčeni izvedeni finančni instrumenti. Združenje članov borze vrednostnih papirjev seveda tej odločitvi nasprotuje. Zavedajo se dejstva, da je Slovenski trg kapitala zelo plitek in da bi vsako dodatno povpraševanje po naložbenih možnostih prišlo zelo prav. Ne pa tako kot v tem primeru, ko že z zakonodajo država nasprotuje naložbenim interesom.

Predvsem se Ljubljanska borza srečuje z netransparentnostjo in tuje države še nas vedno uvrščajo v kriterije »tveganih trgov«. Pravzaprav zelo upravičeno, kajti visoki pretekli donosi in posledično močan borzni padec naš trg zaznamujeta kot izredno nepredvidljivega.

S tem ukrepom pa je vlada še dodala svoje in po mojem mnenju, če bo ta zakon sprejet še oddaljila od ciljev kot so transparentnost in večja likvidnost. Ljubljanske borze vrednostnih papirjev.

Delnica NKBM ponovno na 27 € ?

Če ste bili eni izmed tistih »srečnežev«, ki so delnice kupili ob javni prodaji NKBM in ste še vedno njihov lastnik, se vam v zadnjih dnevih poraja veliko vprašanj. Npr. Ali bo delnica še padala? Ali je zato kriva država? Ali bo delnica v prihodnje rastla?

Cena delnice NKBM

Delnica NKBM je danes na borzi dosegla ceno 28 €. Januarja je dosegla vrh, ki je znašal 44 €, nato pa je sledil samo še padec navzdol. Predvsem je zanimiva poteza države v tem smislu, da za »nagrado« obljublja lastnikom 10 delnic, dodatno delnico NKBM, pod pogojem lastništva vsaj enega leta. Država je hotela razpršiti lastništvo med čim večjo populacijo, s tem pa zagotoviti, da bodo nekateri z željo po dodatni delnici bili lastniki preostalih delnic vsaj leto dni. Vendar smo lahko videli, da je prodaja potekala vse prej kot transparentno. Kupci so bili zraven državljanov, tuji naložbeni skladi, tudi Ameriški.

Seveda pa za padec tečaja delnice ni kriva država, ampak svobodni trg. Na borzi je veliko odvisno od povpraševanja in ponudbe. Preprosto rečeno, več kot je kupcev višja je cena. Na žalost lastnikov delnic, na borzi ni bilo več kupcev, zato se je tečaj obrnil navzdol. Prevladovali so le še prodajalci, ki so zagreto vnovčevali dobičke in posledično pripomogli k padanju tečaja. Padec ni bil prisoten samo pri delnici NKBM, ampak pri večini Slovenskih blue chipov. Največja težava je v zadnjih dnevih na ljubljanski borzi predvsem slaba likvidnost. Zalo malo ljudi se namreč odloča za nakupe ali prodaje delnic, zato delnice ne izžarevajo dejanskih vrednosti.

Denar kot merilo zadovoljstva?

Ljudje v revnih državah postanejo bolj zadovoljni, ko si lahko zagotovijo osnovne življenske pogoje za preživetje. V današnji informacijski dobi, če imamo npr. iPod nismo zadovoljni, ampak želimo še iPod Touch. Denar nas ne osrečuje, osrečujejo nas le materialne dobrine. Kot je razvidno iz prejšnjega primera je zadovoljstvo kratkotrajno, ker si vedno želimo nekaj več.

Po drugi svetovni vojni se je Japonsko gospodartvo začelo nadpovprečno razvijati. Gospodarski preporod je pripeljal v državo več svežega kapitala, s tem pa tudi poživil gospodarsko rast. Med leti 1950 in 1970 se je začela nova »doba«, katera je Japonsko spremenila iz vojnih razbitin, do enega izmed najpremožnejših narodov. Družbeni proizvod na prebivalca se je med omenjenimi leti povečal kar za sedemkrat.

Prebivalstvo je v tem času občutno obogatelo in precej ljudi je postalo premožnih. Zanimiva opazka pa je bila, da Japonci niso postali s tem bolj zadovoljni. Pravzaprav je bilo v njihovih odgovorih na to tematiko začutiti, da je precej manj ljudi zadovoljnih s svojim življenjem, kot med leti 1950 in 1970.

Na tem primeru je temeljila teorija o Easterlinovem paradoksu. V kateri se je ekonomist, znan pod imenom Richard Easterlin soočal s tem problemom. Svoje pisno delo je izdal leta 1974 in prišel do zaključka, da gospodarska rast ni nujno pogoj za večje zadovoljstvo prebivalstva.

Relativni prihodek – koliko zaslužimo in primerjamo z drugimi, je precej bolj pomemben kot absolutni prihodek, je še napisal Mr. Easterlin.