Hedge skladi se zapirajo

Padec surovin je očitno imel zelo velik vpliv na hedge sklade vezane na surovine. Ameriška družba Ospire Management, je bila po 27% padcu njihovega hedge sklada,primorana delovanje sklada zapreti. Dnevnik The Wall Street Journal poroča, da bi naj bilo veliko takšnih družb, ki so stavile na rast cen nafte in plina. Veliko izstopov iz skladov bi naj bil le še en udarec za eno izmed največjih finančnih družb – Lehman Brothers, ki je imela v skladu družbe Ospire Management kar 20 % delež.

Delnice Lehman Brothers so na borzi letos že izgubile 75 % njihove vrednosti. Takšen padec bi naj bil posledica slabih investicij, vezanih na hipoteke. V povezavi s precej nizko ceno delnice, je Korejska banka že ponudila odkup 25 % deleža v Lehman Brothers, vrednega 5,3 milijarde dolarjev.

Sklad družbe Ospraie se je zaprl kot posledica močnega padca surovin in nekateri investitorji že namigujejo na bankrot družbe. Philip Gothelf je za Bloomberg TV izjavil da je veliko investitorjev vstopalo na surovinski trg in posledično zviševalo cene nafte. Cena nafte se bo po njegovem mnenju v prihodnje približevala nivoju izpred nekaj let – 50 dolarjev za sodček

Cena nafte na 5 mesečnem dnu

Po tem, ko so naftna podjetja na območju, ki ga je prizadel orkan Gustav začasno prekinila proizvodnjo, je cena nafte dosegla 106 dolarjev za sodček. »Nižja materijalna škoda, ki jo je povzročil orkan Gustav je v povezavi z negativnimi trendi na svetovnih trgih povzročila znižanje cene nafte« je za Bloomberg izjavil Christopher Bellew. V njegovih besedah je bilo moč zaznati, da se cena lahko spusti pod 100 dolarjev za sodček.

Cena nafte je včeraj zaradi pričakovanja velike gmotne škode, poskočila na 118 dolarjev za sodček. Kot se je izkazalo kasneje, se je moč orkana Gustav iz četrte stopnje (2. najmočnejša stopnja) pred obalo New Orleansa zmanjšala na drugo stopnjo, kar je pomenilo veliko manjšo materialno škodo od predvidene.

Evropsko prebivalstvo in prihodnost

Statistična urad z imenom Eurostat, nam je postregel z zanimivimi podatki glede prebivalstva v EU. Vsem je že zanano, da se prebivalstvo v EU zelo hitro stara. Ob tem pa največkrat pozabljamo na dejstvo, da ni več toliko mladih ljudi, kateri bi naj »držali« gospodarsko rast na visokem nivoju. Najbolj zanimiva so predvidevanja za šest največjih držav EU. Trenutno živi v Nemčiji 82,2, v Franciji 61.9, v Veliki Britaniji 61.3, v Italiji 59.5, v Španiji 45.3 in na Poljskem 38.1 milijona ljudi.

Do leta 2060 bi se vrstni red dramatično spremenil. Na prvem mestu, bi po besedah Eurostata bila Velika Britanija s 76.7, nato Francija z 71.8, Nemčija 70.8, Italija 59.4, Španija 51.9 in Poljska z 31.1 milijona prebivalstva.

Z drugimi besedami povedano, bo v Nemčiji in na Poljskem sledil katastrofalni upad prebivalstva za kar 13.9 % , v naslednjih 50 letih pa za 18.3 %.

Več informacij na : http://www.prb.org/

Največji padci delnic na LJSE

V letošnjem letu delnicam v prvi kotaciji kaže vse prej kot dobro. Indeks SBI 20, se je v zadnjem letu znižal za kar 38%. Negativno vzdušje še »nadgrajuje« nizek promet, kar samo znižuje likvidnost trga. Negativno vzdušje je prisotno tudi na tujih trgih in po mnenju nekaterih strokovnjakov smo že v recesiji. V nadaljevanju sem navedel padce delnic prve kotacije, v zadnjem letu dni.

Telekom Slovenije: - 50,77%

Luka Koper: - 49,50 %

Intereuropa: - 46,55 %

Petrol: - 46,20 %

Merkator: - 43,46 %

Gorenje: - 33,69 %

Krka: - 20,20 %

Cena nafte in "strokovna ocena"

Cena nafte je kot vse kaže spremenila trend. Od 27. Junija, ko sem objavil članek z naslovom "Cena nafte preko 140 dolarjev za sodček", pa do današnjega dne, je cena padla iz 140 dolarjev na vsega 115 dolarjev za sodček. Predvsem gre »zahvala« dolarju, ki je pridobil proti ostalim valutam. Največja in najopaznejša je razlika dolarja v primerjavi z evrom. V petek se je vrednost dolarju proti evru, povečala iz 1,532 na vrednost 1,501 dolarja za 1 evro.

Še pred dobrima mesecema dni, sem na predavanjih na fakulteti poslušal, kako bo cena nafte konstantno rastla. Profesor je to trdil tako jasno in prepričljivo, da mu je večina študentov zaupala. V svojem predavanju je razlagal, kako je cena nafte odvisna predvsem od količine izčrpane nafte v svetu in da se ta izčrpana količina vztrajno zmanjšuje. To bi naj bil po njegovem vzrok visokim cenam nafte. Sam sem bil na predavanjih drugačnega mnenja in sem tudi z dvigom roke povedal, da na ceno vpliva še več dejavnikov, najpomembnejše pa je dogajanje na borzi. In da ni samo količina izčrpane nafte tista, ki bi naj uravnavala tržno ceno. Z njegove strani seveda nisem doživel odobravanja, vendar sem poiskušal malo razširiti pogled ostalim sošolcem.

Predvsem je pomembno dejstvo, da delniški tečaji oblikujejo informacije, kot je to dejal največji borzni guru Kostolany. Večina nepoučenih investitorjev je namreč prepričanih, da informacije oblikujejo borzne tečaje delnic ali surovin.

Evropa v pričakovanju naraščanja cen nepremičnin

Zadnja kreditna in hipotekarna kriza je pustila posledice, s katerimi se srečujemo na večih področjih. Ne bi se spuščal v napovedovanje, kako dolgo bo trajala, vendar je na trgih moč zaznati tudi optimizem.

Evropejci imajo visoke apetite po rasti njihovih nepremičnin v naslednjih 5 letih, četudi bi se rast slednjih v prihodnjih 12 mesecih znižala ali ostala enaka. V nepremičninski trg najbolj zaupajo Italijani, Španci in Britanci. Njihov optimizem temelji na daljšem časovnem obdobju. Za naslednjo leto, pa so Britanci najbolj pesimistično »navdihnjeni in pričakujejo padec njihovih cen nepremičnin do 43 %.

Primerjava cen – Švica in Slovenija

Velikokrat slišimo da je Švica popolna država in da je tam lepo živeti. Sam sem imel to priložnost in sem se odpravil na počitnice prav v Švico, natančneje v Basel. Večina vas bo presenečena ob pogledu, da sem si za počitniški oddih izbral kulturno in finančno mesto. Kot ekonomistu se mi je zdelo zanimivo ogledati znamenitosti prav tega mesta. V desetih dneh bivanja v Švici sem odkril marsikatero podrobnost katera ostaja na prvi trenutek skrita pred očmi širše javnosti. Predvsem so me zanimale cene različnih izdelkov, cene goriv in cene nepremičnin.

Cene živil

Če sta v Sloveniji največji slovenski trgovski verigi Tuš in Mercator sta to v Švici Migros in Coop. Predvsem se mi je zdelo zanimivo dejstvo, da sta v Baslu Migros in Coop edina supermarketa. V predmestju Basla še lahko opazimo Aldi-ja, drugače pa ni večjih trgovin z živili. Coop se je tako kot Migros razširil na več področij delovanja (bencinske črpalke, živila, elektrotehnika…) in si s tem zagotovil »prevlado« nad konkurenco. V povprečju so cene živil približno 30 % dražje kot pri nas, določeni izdelki več določeni manj.

Cene računalnikov in računalniške opreme

Najbolj ugodni so bili izdelki računalniške tehnike, katerih cene so bile primerljive z domačimi. Primerjal sem prenosni računalnik znamke Acer Aspire 7520. V Švici v Melectronics ga lahko kupite po ceni 1111 frankov (690 €), pri nas v Big bangu pa ga dobite za 730 €. Prav tako so zanimive primerjave cen pri monitorjih. V Melectronicsu lahko kupite monitor znamke Acer za 299 frankov (185 €), v Big bangu pa dobite monitor z enakimi karakteristikami, znamke Samsung za 225 €.



Cene nepremičnin

Cene nepremičnin se gibljejo zelo visoko. Beseda zelo visoko je zelo relativna, zato vam bom na primeru pokazal razliko. »Zdaj me boste popravili in dejali, saj smo vedeli.« Res je, vendar sem kot študent na faxu slišal, da so cene nepremičnin v Ljubljani ene izmed višjih v evropskih prestolnicah. S to trditvijo se če primerjam samo cene nepremičnin v Baslu žal ne morem strinjati (prestolnica Švice je Bern). V Zürichu se cene gibljejo še višje. V predmestju Basla, oddaljenege od centra 15 minut vožnje s tramvajem, boste za starejšo 2,5 sobno stanovanje s površino 55 km2 odšteli približno 300 000 frankov (185 000 €). Medtem ko boste za podobno nepremičnino v Ljubljani odšteli med 130 000 € in 150 000 €.

Cene goriv

V zadnjem času pa so še posebej zaskbljujoče cene goriv, katere so se v zadnjih dneh malo umirile. Za diesel boste v Baslu odšteli približno 2,27 frankov (1,41€), za 98 oktanski bencin pa 1,97 frankov (1,22 €) za liter.