Cena nafte preko 140 dolarjev za sodček

Danes smo bili priča novemu rekordu. Cena nafte se je povzpela na rekordnih 142 dolarjev za sodček. Na bloombergu poročajo, da je to posledica večjih vlaganj v blagovne izdelke oz. surovine. Zaradi upada delniških trgov, se večji institucionalni vlagatelji odločajo za naložbe v surovine (nafta, zlato, srebro, žito…) in s tem dvigajo vrednost nafte v »oblake«.

Samo v tem letu je njena cena poskočila za neverjetnih 47 %, kar je največ po letu 1999. Naftni trgovci napovedujejo da se cene nafte še ne bodo umirile, če bo centralna banka (3.julija) dvignila obrestne mere. Prav tako na dvig cen posledično vpliva slabljenje dolarja proti evru. Trenutno je 1 € vreden 1,57 dolarja.

Davek na finančne instrumente?

Poslanci so nedavno predlagali zakon, s katerim bi bili obdavčeni izvedeni finančni instrumenti. Združenje članov borze vrednostnih papirjev seveda tej odločitvi nasprotuje. Zavedajo se dejstva, da je Slovenski trg kapitala zelo plitek in da bi vsako dodatno povpraševanje po naložbenih možnostih prišlo zelo prav. Ne pa tako kot v tem primeru, ko že z zakonodajo država nasprotuje naložbenim interesom.

Predvsem se Ljubljanska borza srečuje z netransparentnostjo in tuje države še nas vedno uvrščajo v kriterije »tveganih trgov«. Pravzaprav zelo upravičeno, kajti visoki pretekli donosi in posledično močan borzni padec naš trg zaznamujeta kot izredno nepredvidljivega.

S tem ukrepom pa je vlada še dodala svoje in po mojem mnenju, če bo ta zakon sprejet še oddaljila od ciljev kot so transparentnost in večja likvidnost. Ljubljanske borze vrednostnih papirjev.

Delnica NKBM ponovno na 27 € ?

Če ste bili eni izmed tistih »srečnežev«, ki so delnice kupili ob javni prodaji NKBM in ste še vedno njihov lastnik, se vam v zadnjih dnevih poraja veliko vprašanj. Npr. Ali bo delnica še padala? Ali je zato kriva država? Ali bo delnica v prihodnje rastla?

Cena delnice NKBM

Delnica NKBM je danes na borzi dosegla ceno 28 €. Januarja je dosegla vrh, ki je znašal 44 €, nato pa je sledil samo še padec navzdol. Predvsem je zanimiva poteza države v tem smislu, da za »nagrado« obljublja lastnikom 10 delnic, dodatno delnico NKBM, pod pogojem lastništva vsaj enega leta. Država je hotela razpršiti lastništvo med čim večjo populacijo, s tem pa zagotoviti, da bodo nekateri z željo po dodatni delnici bili lastniki preostalih delnic vsaj leto dni. Vendar smo lahko videli, da je prodaja potekala vse prej kot transparentno. Kupci so bili zraven državljanov, tuji naložbeni skladi, tudi Ameriški.

Seveda pa za padec tečaja delnice ni kriva država, ampak svobodni trg. Na borzi je veliko odvisno od povpraševanja in ponudbe. Preprosto rečeno, več kot je kupcev višja je cena. Na žalost lastnikov delnic, na borzi ni bilo več kupcev, zato se je tečaj obrnil navzdol. Prevladovali so le še prodajalci, ki so zagreto vnovčevali dobičke in posledično pripomogli k padanju tečaja. Padec ni bil prisoten samo pri delnici NKBM, ampak pri večini Slovenskih blue chipov. Največja težava je v zadnjih dnevih na ljubljanski borzi predvsem slaba likvidnost. Zalo malo ljudi se namreč odloča za nakupe ali prodaje delnic, zato delnice ne izžarevajo dejanskih vrednosti.

Denar kot merilo zadovoljstva?

Ljudje v revnih državah postanejo bolj zadovoljni, ko si lahko zagotovijo osnovne življenske pogoje za preživetje. V današnji informacijski dobi, če imamo npr. iPod nismo zadovoljni, ampak želimo še iPod Touch. Denar nas ne osrečuje, osrečujejo nas le materialne dobrine. Kot je razvidno iz prejšnjega primera je zadovoljstvo kratkotrajno, ker si vedno želimo nekaj več.

Po drugi svetovni vojni se je Japonsko gospodartvo začelo nadpovprečno razvijati. Gospodarski preporod je pripeljal v državo več svežega kapitala, s tem pa tudi poživil gospodarsko rast. Med leti 1950 in 1970 se je začela nova »doba«, katera je Japonsko spremenila iz vojnih razbitin, do enega izmed najpremožnejših narodov. Družbeni proizvod na prebivalca se je med omenjenimi leti povečal kar za sedemkrat.

Prebivalstvo je v tem času občutno obogatelo in precej ljudi je postalo premožnih. Zanimiva opazka pa je bila, da Japonci niso postali s tem bolj zadovoljni. Pravzaprav je bilo v njihovih odgovorih na to tematiko začutiti, da je precej manj ljudi zadovoljnih s svojim življenjem, kot med leti 1950 in 1970.

Na tem primeru je temeljila teorija o Easterlinovem paradoksu. V kateri se je ekonomist, znan pod imenom Richard Easterlin soočal s tem problemom. Svoje pisno delo je izdal leta 1974 in prišel do zaključka, da gospodarska rast ni nujno pogoj za večje zadovoljstvo prebivalstva.

Relativni prihodek – koliko zaslužimo in primerjamo z drugimi, je precej bolj pomemben kot absolutni prihodek, je še napisal Mr. Easterlin.

Forex osnove

Forex je največji in najhitreje razvijajoči se trg. Na tem valutnem trgu se vakodnevno po svetu trguje z več kot 2,5 bilijona dolarjev. Do zaslužka se pride zelo enostavno, »kupi poceni in dražje prodaj«. V teoriji se to sliši zelo enostavno, v praksi pa je to precej oteženo . Gre za eno izmed najbolj tveganih naložb pri kateri ni omejitve v doseganju dobička, izguba pa je lahko velika le v višini vloženega zneska.

Trguje se z valutnimi križi kot so recimo EUR/USD, JPY/GBP, AUD/CHF... Če pričakujemo da se bo evro v primerjavi z dolarjem povišal kupimo »long« pozicijo EUR/USD po nakupnem tečaju. Če pa pričakujemo obratno situacijo pa stavimo na »short« pozicijo pri kateri bomo dobili dobiček če se bo cena evru proti dolarju znižala. Dobiček realiziramo tedaj, ko prodamo po prodajnem tečaju.

Primer: Nakupni in prodajni tečaj


Bistvo trgovanja pri forexu je trgovanje s kritjem (margin). S katerim si na nek način sposodimo denar od banke in z njim trgujemo. Zato velja za zelo tvegan način trgovanja pri katerem ima zelo malo posameznikov velikanske dobičke. Tveganje obstaja predvsem zaradi tega, ker se največkrat trguje v razmerju 1:100. Poenostavljeno povedano je potrebno zagotoviti samo recimo 1 € in lahko dobimo »kredit« v vrednosti 100 €. V forexu obstaja veliko pripomočkov s katerimi bi naj zagotovili dobičke, vendar so le redko zanesljivi (če sploh so).

Nogomet in finance

Najbolj gledan športni dogodek na svetu bo nedvomno Evropsko prvenstvo v nogometu. Število gledalcev se bo v primerjavi izpred 4 let, časa Svetovnega prvenstva v Latinski Ameriki, povečalo za kar 30 %. Z medijskimi pravicami in prodanimi vstopnicami organizatorji računajo na kar 1,25 milijarde evrov prihodkov. V primerjavi s preteklim svetovnim prvenstvom je to za kar 47 % več finančnih prihodkov. Na Euru 2004 si je finalno tekmo med Grčijo in Portugalsko ogledalo 161 milijonov gledalcev.

Organizacija takšnega dogodka ima vsekakor pozitivne vplive na celotno gospodarstvo Avstrije in Švice. Brez dvoma si veliko od tega dogodka obetajo prav gostinci in hotelirji. Po besedah medijev, se evforija naj ne bi dotaknila Slovenije. S temi besedami se žal ne moremo preveč strinjati, kajti sosedje Hrvati na stavnicah kotirajo dokaj visoko in posledično so želje Hrvaških navijačev zelo visoke. Zaradi bližine Evropskega prvenstva pa se bodo odpravili na prizorišča kar z avtobusi in ob morebitnih postankih v Sloveniji pričarali vzdušje, katerega Slovenci nismo občutili že od leta 2000.

Cena nafte in špekulacije v prihodnosti

Milijarder George Soros je dejal, da so visoke cene nafte rezultat milnega mehurčka, katerega z napihovanjem večajo špekulanti indeksnih skladov in precej ozko ravnovesje med povpraševanjem in ponudbo.

Gibanje cene za sodček surove nafte v dolarjih

S to trditvijo se lahko strinjamo. Vendar pa ne smemo zanemariti svetovne velesile z več kot milijardo prebivalstva, katera s svojo visoko gospodarsko rastjo hitro dohiteva najbolj razvite države sveta. To je seveda Kitajska, ki v zadnjih letih skokovito zvišuje povpraševanje po črnem zlatu. Finančni trgi na Kitajskem se hitro širijo, predvsem s tujimi investicijskimi naložbami, s katerimi si investitorji obetajo viskoke potencialne donose.

Samo avtomobilska poraba goriv je ogromna. Moramo upoštevati dejstvo, da je v Evropi registriranih preko 800 milijonov osebnih vozil in da se Kitajski trg osebnih vozil počasi bliža Evropskim standardom. Po nekaterih študijah, bi naj Kitajska do leta 2030 imela več kot 1,5 milijarde osebnih vozil. Lahko si samo predstavljalo kaj bi to pomenilo za svetovno proizvodnjo in ceno surove nafte na borzi.