Varčevanje kot vir bodočih prihodkov

Premoženje je že od nekdaj prebujalo v človeku negativna kot pozitivna čustva. Prav tako je veljal rek »Več imaš, več veljaš«. Zato smo ljudje tako naravnani, da imamo zelo močno željo po denarju. Z denarjem si lahko zagotovimo osnovne vire za preživetje, nekaterim pa denarna sredstva zagotavljajo še več. V želji po njem so pripravljeni storiti odklonska dejanja in se zoperstaviti družbi. Razmišljanje slednjih, je pogojeno z reševanjem problemov in mislijo, da bodo težave z denarjem izginile. Težave ne izginejo in lahko rečemo, da gre le za iluzijo oz. kratkotrajno zadovoljitev potreb.

Odnos do denarja se pri ljudeh zelo razlikuje. V večini primerov imajo težave z odnosom ljudje srednjega ali nižjega družbenega razreda. Zelo velikokrat slišimo da nimajo dovolj sredstev za investiranje in da ne morejo varčevati. S to trditvijo se delno lahko strinjamo, ker premožnejši ljudje lažje namenijo del svojih prihrankov v varčevalne namene in si posledično zagotovijo dobro finančno prihodnost. Na drugi strani pa je zelo zmotno pravzaprav mišljenje da so premožnejši tudi v resnici »bogati«. Večina izmed njih živi na veliki nogi, kar pomeni da ima večje stroške in večjo potrošnjo kot srednji sloj prebivalstva.. Njihova zunanjost je »izpopolnjena« z dragim avtomobilom ali razkošno nepremičnino. Če bi samo za trenutek pomislili kaj bi se zgodilo z njihovim premoženjem ob izgubi službe? Ali ob nezmožnosti opravljanja svoje dejavnosti? Hitro bi opazili da zelo težko shajajo brez rednih prihodkov, ki so v večji meri namenjeni odplačevanju kreditov ali leasingov. Pravzaprav ne bi imeli dovolj sredstev niti za trenutno poplačilo izdatkov. Ali še vedno lahko trdimo da so to bogati ljudje?

Zavedati se moramo dejstva da za varčevanje in investiranje niso potrebni visoki prihodki. Pomembne so zlasti dobre navade, s katero se da doseči slednje. Pomembno si je zastaviti cilje varčevanja. Zakaj sploh varčevati? Brez cilja je varčevanje res nesmiselno. V primeru da vsak mesec vsaj 10% namenimo varčevanju, si lahko zagotovimo zelo dobro finančno »sliko« čez slabih 10 let. 10% dohodkov namenjenih za varčevanje se sliši zelo malo, vendar z leti obrestovanja že po minimalni obrestni stopnji (5%) lahko dosežemo zavidljivo finančno prihodnost.

Sodobna družba nam vsak dan ponuja nešteto izdelkov oz. dejavnosti za katera lahko potrošimo denar in uživamo v sedanjost. Redki se zavedajo, da je prihodnost zelo pomembna in da pokojnine v prihodnosti ne bodo nikdar več takšne kot so sedaj. Davki pa bodo pravzaprav še naraščali, zaradi povprečno višje starosti prebivalstva. Pomembno je začeti z varčevanjem že v zrelih letih, da si lahko zagotovimo uspešno življenje v prihodnje. Varčuje se lahko na zelo različne načine. Ljudje, kateri so manj naklonjeni tveganju lahko varčujejo v bankah ali obveznicah. Gre za dokaj netvegane varčevalne oblike, čeprav se le redko kdo zaveda da lahko tudi banke gredo v stečaj. Trenutno so »hit« v Sloveniji t.i. vzajemni skladi, kateri reklamirajo predvsem diverzifikacijo (razpršenost). Pri finančno neizobraženih ljudeh je to zelo pomembno, ker bi se radi v največji meri izognili tveganju. Res je, da imajo skladi sredstva razporejena v večih različnih delnicah in drugih finančnih naložbah, vendar so s tem pogojeni dobički, ki so odvisni od povprečja donosnosti teh naložb. Da ne omenjamo visokih upravljalskih, ter vstopnih in izstopnih provizij. Bolj izobraženi ljudje na finančnem področju investirajo del svojih prihodkov v določene panoge oz. delnice. Izpostavijo se večjemu tveganju in posledično večjim potencialnim dobičkom. Obstajajo pa tudi špekulanti, kateri imajo zelo radi tveganje in izpostavijo večji del svojih naložb tveganim instrumentom.

Delnice ali naložbeni certifikati ?

Velikokrat si zastavljamo vprašanje kateri vrednostni papirji so za nas najprimernejši ? Odgovor seveda ni enostaven, ker moramo upoštevati želje vsakega posameznega investitorja. Običajno se mlajša populacija odloča za bolj tvegane naložbe, starejša pa za manj tvegane. Starejši ljudje si z naložbami v obveznice ali pa tako kot še večina Slovencev z naložbami v bančne depozite, skuša zagotoviti »varne« obresti na vložena sredstva. Za nepoučenega investitorja je npr. 5 % donos zelo dobra naložba. Vendar kot bomo videli na primeru, donos depozitov krepko zaostaja za naložbami v vrednostne papirje. Z investiranjem v vrednostne papirje si mlajša generacija investitorjev lahko privošči večje tveganje, predvsem zaradi lažjega sprejemanja potencialnih izgub. Ni še jim potrebno skrbeti npr. za pokojnine, tako kot starejšim ljudem. Njihovo tveganje se obrestuje ob morebitni rasti vrednostnih papirjev.

Seveda bi bilo nesmiselno takoj začeti vlagati na borzo brez finančnega predznanja. Pomembno je predvsem sprejemanje strateških odločitev in sicer v povezavi s tveganjem. V tem primeru imamo v mislih potencialno izgubo, do katere lahko pride ob napačnih investicijah. Zelo velikokrat prevladuje mnenje »Kupi in drži« ali »Na dolgi rok vse raste«. S takšnimi in podobnimi trditvami se ne moremo strinjati. Potrebno je razumevanje borznih trendov, kateri niso samo enosmerni. Zgodovina potrjuje tako pozitivne kot negativne večletne trende.

Na naslednjem primeru bomo primerjali 12 mesečni donos delnice Krka in donos Turbo naložbenega certifikata vezanega na to delnico. Naložbeni certifikat je izvedeni finančni instrument, katerega izda banka. Največkrat se navezujejo na delnice, obveznice, indekse, surovine,…Gre za dolžniški vrednostni papir, za katerega jamči banka in nismo neposredni lastniki premoženja na katerega se naložbeni certifikat navezuje. Naložbeni certifikat je označen z opisom (CALL) kar pomeni da raste njegova vrednost, ob naraščanju cene delnice. Če primerjamo grafa med seboj vidimo, da je delnica v opazovanem obdobju pridobila na vrednosti 38 %, naložbeni certifikat pa približno 100%. Vidimo zelo veliko razliko med donosom delnice in izvedenega instrumenta. Vendar moramo vedeti, da je ob morebitnem padcu vrednosti delnice, potencialna izguba naložbenega certifikata veliko večja kot pri delnici.

Usmeritev Slovenskega gospodarstva

Vsakodnevno se srečujemo z različnimi tržnimi dejavnostmi, kot so npr. trgovina, prevozništvo, marketing, bančništvo ipd. Vsi ti dejavniki so nepogrešljivi v našem življenju, prav tako na podlagi le teh ustvarjamo razpoznavnost Slovenskih podjetij v tujini. Vendar tuje države gledajo na nas malokdaj kot na spoštovanja vredne tekmece. S to trditvijo se v glavnem lahko celo strinjamo. Tudi sami večkrat omenimo da smo majhna dežela, ter da imajo tujci razvitejši in naprednejši trg kapitala. V tem lahko vidimo predvsem prednosti, nikakor pa ne slabosti! Prav tako skušamo iskati vzporednice z razvitejšima državama kot sta Luksemburg in Švica, vendar tega nam ne gre zameriti. Želimo si takšnega tehnološkega napredka oz. tehnološke razvitosti, ampak tega še ni moč doseči v bližnji prihodnosti.

Predvsem bi se slovensko gospodarstvo moralo specializirati za določeno panogo, s katero bi bilo lažje prepoznavno v svetu. Švico poznamo po dobri tehnološki razvitosti in bančnem sektorju, Luksemburg prav tako po finančnih poslih. Iskanje te panoge pa navsezadnje ne bi bilo tako težavno. Zelo očitno bi jo lahko iskali s pomočjo tranzitnosti Slovenije oz. strateškem položaju med državami Srednje in Jugo-Vzhodne Evrope. Slovenijo namreč krasi zelo dobra geografska lega med razvitejšima državama, kot sta Avstrija in Italija na severu in Balkan na jugu. Lega bi pripomogla k privabljanju tujih poslovnežev ali turistov. Vsekakor pa ne smemo spregledati naravnih danosti v Sloveniji. Razteza se od visokih gorovij, do zelenih nižin; vse od Jadrana pa do kraških jam.

Predvsem bi lahko izpostavili individualni turizem, ki bi ga lahko izvajali na teh področjih. Velika mera inovativnosti in raziskovanje tržnih niš je nedvomno zanimiva priložnost. Ena izmed mnogih posebnosti so prav gotovo termalni vrelci v severo-vzhodni Sloveniji ob katerih so že nastala številna kopališča, katera privabljajo turiste. Vedno več je starejše populacije prebivalstva, katera se bolj posveča zdravju kot mlajša populacija. Prav tako je geografska razgibanost Slovenije zagotovo ena izmed največjih prednosti v primerjavi z večino Evropskih držav. Tu imamo v mislih predvsem individualni pohodniški turizem. Veliko ljudi se bo v prihodnosti hotelo umakniti vsakdanjemu vrvežu in se za kratek čas umakniti v naravo.

To so najverjetneje priložnosti, katerih brez pritoka svežega kapitala ni mogoče izpolniti. Zelo pomembne funkcije na tem področju investiranja, so prevzele delniška družba Hit, delniška družba Istrabenz in investicijska družba Sava. Družbe so se s pomembnimi prevzemi in lastništvi nepremičnin, med drugim zadala cilj »oživitve« slovenskega turizma. Nedvomno so na pravi poti in v bližnji prihodnosti lahko pričakujemo več takšnih podvigov, tudi drugih Slovenskih družb.

Vendar pa ni pomemben samo sveži kapital, problem je v percepciji vodilnih gospodarstvenikov. Majhno število je tistih, kateri zaupajo in verjamejo v iskanje tistega sektorja, kateri bi nas lahko uvrščal med prepoznavnejšo Evropsko državo. Še manj pa je tistih, kateri so zares pripravljeni na spremembe. Te so namreč zelo pomemben dejavnik podjetij v razvoju in že obstoječih podjetij. Zelo malo ljudi je pripravljenih na njih, kajti velikokrat jih omejuje predvsem strah pred finančno izgubo. Zato lahko iščemo bodoče investitorje ali pobudnike inovacijskih idej na Slovenskem trgu predvsem pri uveljavljenih, največkrat privatnih podjetjih, katera se zelo dobro prilagajajo tržišču in se zavedajo, da lahko z inovacijami vzdržujejo korak pred bližnjo konkurenco. Težijo k temu, da bi razvile takšno idejo, katera bi bila prva na trgu. To pa seveda pomeni, da ne bi bilo konkurence in bi lahko ta produkt ali dejavnost »razcvetela« na tržišču. Z razvitejšim in močnejšim zagonom, pa bi zagotovili lažjo prepoznavnost v očeh tujih poslovnih partnerjev, katerih želje težijo venomer visoko. Kot sem že omenil, se morajo na spremembe podjetja pripraviti in ohraniti razsodnost.

Svetovni trend podjetij je vsekakor v združevanju in ustvarjanju velikih gigantov. Velike korporacije prevzemajo manjše, katere so zelo uspešne na svojem področju. S tem se na nek način izognejo konkurenci in še bolj utrdijo svoj strateški položaj. S širitvijo poslovnega omrežja se selijo z razvitejših finančnih trgov, predvsem na trge z visoko potencialno rastjo (Azija, Balkan, J Amerika,…). Zanima jih kako narediti izdelek z najmanjšimi stroški in ga na razvitih trgih dražje prodati. Zelo jim ustrezajo cene tamkajšnjih zemljišč in nepremičnin, ki se ne morejo kosati s »napihnjenimi« cenami razvitejših držav.

Dobro pa se zavedajo tudi dejstva, da v teh državah, takšnih izdelkov ali storitev v primerjavi z zahodom še nimajo in da je to priložnost za hiter zaslužek. Zakaj hiter zaslužek? Namreč zato, ker lahko z visokimi investicijami prehitijo konkurenco in tako zavzamejo strateški položaj. Če jim to uspe je to zelo dobra popotnica, bo njihov dobiček tudi dolgoročen. Prav tako pa se moramo zavedati tudi dejstva, da to še ni zagotovilo za dobro poslovanje družbe v prihodnje in da na poslovanje vpliva še mnogo dejavnikov. Kot je npr. valutno tveganje, razmere na svetovnem tržišču, cena nafte…Vendar je za te trge značilen predvsem slab pretok kapitala oziroma slaba likvidnost. Razvitost finančnega sektorja se ne more kosati z razvitimi državami in je potrebno sprejeti večje tveganje ob investiranju v te trge.